Naključne slike

NOVICE

Kar je novega, je tu...)))

20. IRONMAN KONČAN...

06.04.2009
Pogoji na tekmi so bili takšni kot bi si jih lahko le želel: veter, malce dežja, srednje toplo, beri cca 20 stopinj, vlaga nekje 90%...skratka nič zastrašujočega.

Suport na tekmi in navijaško ekipo sem imel verjetno največjo na celi tekmi, saj je Skye hčera od Dennisa, mojega gostitelja, pripeljala polovico šole in jih opremila s popisanimi majicami z raznimi navijaškimi napisi.

Mislim, da se lahko zahvalim predvsem njim, da so me pripeljali do konca zelo naporne tekme.
Čas v cilju 10.06h in par sekund, kar je bilo dovolj za 41.mesto v kategoriji in 137. absolutno med cca 1400.
To za Hawajsko normo ni bilo dovolj.

Spodaj pa kratek race report. Več doma, ko se spočijem...

Rahlo vnetje pljuč in hropenje pri dihanju ob večjem naporu, ki sem ga pokasiral par dni pred odhodom DOWN UNDER, se kljub temu, da sem mislil, da je že mimo, ni saniralo. To sem začutil na 200m plavanja, ko sploh nisem mogel več dihat, noge mi je pa zakislilo do konca. Takoj sem se spomnil Švice (IRONMANA, par let nazaj), ko sem pristal na intenzivni, ker sem tekmoval s pljučnico.
START PLAVANJA : je bil sila paničen, saj ni bilo pravil in od 5 minut do starta, je bilo v pol minute 1 minuta do starta in v 10 sekundah boooom.
Plavanje je bilo SPELJANO v mrtvem toku reke, kjer je kot sem zvedel šele danes od moje gostiteljice, plavalo ogromno BULL SHARKOV, ki so jih morali na silo prestrašiti in odmakniti z električnimi ograjami ter plašiti z gliserji in helikopterji. IN TO ZVEM ŠELE DANES. jaoooooo mene.
Plavanje v 57.30 glede na vse ostalo...OK

Če se vrnem v švico, No takrat nisem imel pulzmetra, ker bi me verjetno kap, sem ga pa imel sedaj in po prvih par km, ko smo prišli do malih klančkov, mi je nabilo pulz do 185????

kljub temu, da so vsi leteli mimo mene ko puščice. Hropel in sopihal sem, kot stara lokomotiva in upal na bolje. Ok sem pač preveč spočit bo že šlo, sem se še nekaj časa tolažil, ko pa v prvem krogu, 60km nisem verjetno prehitel niti enega sem si rekel lahko le še, da se dobimo na teku. ENOSTAVNO ni in ni šlo kot bi moralo, ko sem ga v hrib želel bolj pritisniti me je v pljučah že bolelo, saj sploh nisem mogel popolnoma vdihniti, pulzi pa po 20 višji kot normalno.

V vsakem krogu pa dež, veter v hrbet 20km veter v prsi 20 km in ves čas po isti trasi gor in dol, brez krogov. Da ti psiho itak okrog obrne...
Iz kolesa sem pač izvlekel, kolikor se je dalo in to je bilo 5.15h, kar je bilo začuda le 10 minut počasneje od predvidenega časa, ki pa bi bil verjetno še pol ure slabši če bi sijalo sonce, kot ponavadi tu tudi sije!!!!
NA TEKU je po ravnini še šlo prvih 5 km, ko se pa začne vzpenjati in je treba bolj dihati pa...pljuče niso dale, le kašljal sem nekaj in sopihcal in capljal, kakor da tečem prvič. V vsakem hribčku bi verjetno na pumpico dihal bolje, a žal ni šlo.
V misli sem imel le še te navijače in Dennisa

, ki mi je vsak večer nabijal "When it going gets tough, the tough gets going", češ stisni najbolj ko je najtežje in to sem tudi naredil.
Na koncu že res na pol hin, pri šprintam do cilja, kjer sem bil tako utrujen, da sem rabil pol ure, da sem lahko sploh normalno začel komunicirat. Pljuče, še bolj pa Srce je verjetno dal res 110% kolikor je lahko dalo in to je v tem trenutku bil moj rezultat. Boljši ali slabši pa drugič in drugje.
Jutri let domov, do takrat in še dolgo potem pa POČITEKKKKKKKKK