Za to tekmo me je že pred novim letom začel trenirati Igor Kogoj, naš najboljši tekmovalec na Ironman tekmovanjih. Treningi so bili tako težki, da se mi sploh ni dalo več beležiti kaj treniram v dnevnik, ker sem bil ves čas utrujen in to nenormalno. Kogoj pa pravi: tako se trenira za Ironman in pika. No konec januarja sem že prvič skurjen totalka. Pol se mi začne malo odpirati ampak kar je preveč je preveč. Moje telo še ni navajeno na tako težo in količino treningov,a ne obupam, ker me Igor vseskozi vspodbuja in koga bom poslušal sebe ali najboljšega slovenskega Ironmana?? Odgovor je jasen.

Na krajših tekmah pred Ironmanom še imam hitrost in vzdržljivost a na tekmi...

Ironman Roth v začetku julija in vreme nenormalno mrzlo, vetrovno, deževno, škoda besed. Plavanje v kanalu v deseti skupini, ki jih spuščajo na vsakih 5 minut ker je za skupinski štart premalo prostora. Skupaj nastopa preko 2000 tekmovalcev. Že na plavanju se mi sploh nekam ne da na polno vlečt in s časom plavanja le par minut pod uro res ne morem biti zadovoljen. Kolesarski del je v mrzlem in deževnem jutru in kolersarim z rokavčniki in 3/4 kolesarskimi hlačami. Osredotočen sem na pulz, ki je visok a nikamor ne grem, ni hitrosti pozna se utrujenost in pretreniranost. Čas kolesarjenja 5 ur in 25 minut je razočaranje, ko začnem tečt sem pač mislil, da imajo vsi toliko slabše čase, a ko sem na teku ugledal Šinka, ki je bil pred mano že za celo večnost mi je vse padl dol. 21ko sem odtekel 1 uro in 40 minut a sem kasneje po snidenju z Šinkom začel kar stopicat-hodit, kljub temu, da je bil Kogoj s kolesom ob meni in me spodbujal sem si mislil, pa daj no daj no prosim te...

Čemu take količine in toliko treninga, če pa treniramo za tekmo in rezultat, ki pa ga ni in ga tudi ne bo, ker telo vsega pač ne more absorbirat, kljub temu, da opravi vse zadano...

No Kogoj je s položaja mojega trenerja po tekmi odstopil, kljub temu, da sem ga prosil, da me še trenira naprej, da sma se oba nekaj naučila, a je vztrajal. Hvala bogu, da ga nisem prepričal. Vsaka zgodba se enkrat konča. Mi je po tekmi že skoraj dol padlo za triatlon, a na srečo ne...