Zelja po Hawajih je res neizmerna. Kljub slabemu stanju v katerem sem bil po tekmi v Novi zelandiji, sem se odlocil, da vsa kolicina treningov, ki sem jo opravil pozimi, ni bila investirana nesmiselno. Imel sem le smolo, ali pa slab dan kot bi temu lahko rekli, zato naberem skupaj denar in gremo se na eno tekmo. Tekma v Braziliji je le 10 tednov kasneje, kar je zelo malo...

Zelja po treningih je neizmerna, a namesto, da bi vec casa posvetil pocitku, ki je najpomembnejsi del treninga sem garal do onemoglosti. A clovek ne bi bil revez, ce bi bil vedez, zato najamem Lovseta, ki naj bi mi s svojim nacinom dela in treningi, pomagal priti do tako zeljenega rezultata.

Trenirati zacnem na polno in tudi 350km na kolesu ter 70 na teku, me ze po slabih treh tednih po Novi Zelandiji ne utrudijo. Res je, da oddelam vse treninge, od tempo kolesarjenj do intervalov teka in telesa ne zlomim, a taksnih kolicin in intenzivnosti,  telo tudi absorbirati ne more.

Vreme je soncno in vroce pri nas v Sloveniji, zato na tekmo odhajam le dober teden prej. Aklimatizacijo namenim predvsem pocitku in regeneraciji in napeto cakam tekmo.

Plavam z rezervo, saj se se vedno spomnim diskvalifikacije pred dvema letoma, le, da je sedaj proga speljana v dveh krogih in ne enem kot takrat. Veter ga piha res nenormalno in bolj ko gledam proti obali bolj me tok obraca in odnasa, tako, da preplavam se najmanj 10% vec kot je treba. Temu primeren je tudi cas plavanja 1 uro in 2 minuti. Kolesarjenje ni nic kaj drugacno. Veter ga vlece na polno in ko gledam vmesne case na obratih vidim, da nisem samo jaz "pocasen", ampak nam vsem gre pocasneje. Pocutim se mocnega in zelo zadovoljen z lahkoto sledim tempu, ki sem si ga zadal. Prehiti me le tu in tam kaksen kolesar, medtem, ko jaz svigam mimo njih kot za stavo. Cas kolesarejnja pod 5 ur jih ima le ene par, kar pomeni, da je kolesarjenje skoraj za pol ure slabse kot ponavadi. Moj cas je 5 ur25, kar je 45. med vsemi skupno. Na tek pridem spocit in brez ene res vidne utrujenosti in tudi noge so ok.

Trasa teka to leto, je bila spremenjena, predvsem, da bi tek naredili zanimiv za gledalce so dvakrat po dva kroga speljali samo preko klancev.

Zacnem po planu in drzim tempo 4.45min/km do desetega kilometra. Tukaj pricenjam cutiti utrujenost, ki jo je zadal prejsnji IM. Zacnem trpeti in vem, da tek ne bo lahek. Pulz ni visok, a noge ne grejo tako kot bi morale. Dolzino koraka le s tezavo ohranjam taksno, da imam soliden tempo. Proti koncu iztisnem vse iz sebe in dosezem cas 10 ur in 37 minut.

Po rezultatih sodec je lani zadnji na Hawaje sel z 10 urami. Letos gre zadnji z 10 urami in 20 minutami... ne morem verjet. A ce bi to vedel na zacetku bi sel hitreje? Dvomim. dal sem 110 procentov ta dan. Nauk te tekme: ironman po ironmanu je umetnost, ki uspe le enkaterim. Predvsem se je potrebno spociti in stempirati. Trdo trenirati je ze prepozno...