Naporno sezono (Ironman Arizona, Festival avtomobilizma Ljubljana in Festival avtomobilzma Celje) zakljucujem z priljubljeno destinacijo za moje triatlonske podvige Ironman Florida. Za razliko od prejsnjih odisejad jo tokrat mahnem an predpriprave in aklimatizacijo k celjskemu bivsemu hokejistu Kelgarju Klemnu, ki zivi le par ur oddaljen od Miamija, blizu Sarasote. Na letaliscu, me pobere se ena slovenska legenda Silvo, ki je predsednik zdruzenja zamejskih slovencev na Floridi, Slovenska palma. Odpelje me do Klemna. Tu je res lepo kot v pravljici in njegova druzina: zena Tara in Lily me sprejmejo prijazno za teh 10 dni pred tekmo. Treningi letijo kot namazani in vidim, da sem dobro pripravljen. Tara kuha nenormalno dobro hrano in jemo kot kralji. Mislim, da sem gor dal najmanj 5 kil v desetih dneh. No saj tudi nisem tako naporno treniral, le tempiral. Par dni pred tekmo, mi Klemen posodi avto, s katerih se odpravim v skoraj 1000km oddaljen Panama city. Hotelski apartam si tokrat delim z Garyem in Ethanom, ki sem ju spoznal preko neta. Vreme mrzlo ko pes in "wind chill" kot mu pravijo v ZDA, torej temperatura, ki jo veter povzroca na telo, je 8 stopinj, zato mi Klemen prinese dodatno trenerko s kapuco in puloverje.

Pred startom je res ko v hladilniku, zato cakamo v avtu dokler ni treba na plazo in plavat.

Med 2200 plavalci od zacetka poiskati pravi ritem je umetnost, zato temu pravim ne boj, temvec mesarsko klanje. Na 1000m, torej obrat pri prvi boji, mi v gneci eden izmed nastopajocih odpre neoprensko skoraj v celoti. Le-ta se mi napolni z vodo in preden si jo zaprem, me trikrat preplavajo preko, prebrcajo, skloftajo...skratka kriza. Ko mi obleko uspe zapreti, je vsa napolnjena z vodo in podoben sem na pol potapljajoci ladji. Ne uspem priti nazaj v ritem in nikamor vec mi ne gre. Vsak, ki me prehiti, svigne mimo in nikogar ne morem poslepat. Kriza...Ko pridem drugi krog na plazo, hitro stecem na kopno, kjer mi pomagajo dat obleko dol in ze hitim proti menjalnemu prostoru.  Cas plavanja 1 uro in 4 minute. Pa saj plavam vedno pocasneje?? Ma to se ni bilo vse.

Pritecem do kolesa, sprednja guma prazna. Kasneje mi Silvo pove, da sta s Klemenom gledala menjalni prostor, ko je pocilo in je nekdo pripomnil, "bad luck". No verjetno je bil to moj tabular. Hitro tecem do mehanikov, da mi zamenjajo tabular. Hoce mi dat navadno felgo, a kaj ko nimam zracnic, nastavkov, kljucev... naj mi tabular hitro zamenjata in bo ze. No to menjavanje je trajalo in trajalo...pa tabular dol, pa lepilo gor, pa tabular gor, pa napumpat, pa spustit, pa naravnat, pa spet napumpat... Skor sem znoru. In ko jima je koncno ratal, pogledam na uro, ki je bila skoraj 1h15min, ko sem zapustil menjalni prostor. Waht da f...??? Cist sem ponorel, tak sem zacel gonit, da sem mislu, da bom kar gonilko zlomu. Veter ga je vlekel v prsi, jaz pa sem misli, da ga mamo v hrbet, tako je slo.Vsi na mali sajbah, jaz na taveliki. Nisem se peljal mimo drugih, temvec sem letel mimo.  sama jeza me je bla. Po treh urah me sele prvi prehiti in potem se koncno ustalim in pridem v en soliden ritem. Mislim, da je pihal veter v prsi 2/3 kolesarskega dela. Vmes sem videl le Spencer Smitha, favorita, sedet v travi in nekaj klet. Po tekmi izvem, da je kar kariero zakljucil.

Na kolesarskem delu sem dal vse atome od sebe, kajti treba je dobit noter cas, ki smo ga izgubil. Ko sem prisel do menjave, sem mislil, da sem dal vse in da ne bo nic vec ostalo za tek. Ko zacnem tect pa se mi odpre in res odlicno tecem. Tudi drugi krog je podoben prvemu in slabsi le za 5 minut. Dosezen skupen cas teka 3 ure in 36 minut kar je PB. V cilj pa prisprinatm z 9 ur in 54 minut. 90. mesto med vsemi 2200imi je kar lep rezultat. Po tekmi izvem, da vsi nismo imeli srece, da prezivimo, kajti eden izmed nastopajocih se je utopil. Brrr nic kaj prijetno.

Konec sezone in se nekaj prezivetih dni pri Silvotu v Miamiju in na obletnici slovenske palme. Bilo je noro...