Šefica, kjer živim se je zaspala, potem avto ni vžgal, nazadnje odrinema ob pol petih (ob štirih dogovorjena za odhod), pol me pa da dol tam, kjer je delala kot prostovoljka in od koder sem imel 25 minut hoje do starta po blatu, ker je dež zadnje dni kamp razmočil do nerazpoznavnosti. To je šele ogrevanje. V menjalni prostor pridem 20 minut čez 5 ob šestih pa start, katastrofa!!!

Start predviden, a le predviden. V vodo, ki je imela reci in piši 14 stopinj, sem pomočil obraz, ki mi je enako zmrznjeno obliko, zadržal verjetno za pol ure, obliko kislega nasmeha. Da se do starta ogreješ, je treba odplavat skoraj 300-400m do startnih boj, potem pa smo tam čakali na zeleno luč in pisk sirene za start. Čakali in čakali in zmrzovali, kaobajagi problemi na cesti... Pa ne ti men problemi, če prstov na roki sploh ne čutim več, kaj šele na nogi.

Start plavanja končno ob 6.30, da sem ja rabil pol ure, da sem se ogrel. Na uro sploh nisem gledal, a sem na veliko prehiteval in se vedno bolje počutil. Voda umazana, zunaj pa tema, vidljivost ZELOOO SLABA. Končni čas plavanja 55 min in par sekund in 42. mesto. Po plavanju do kolesa, se upedenal z hrano in oblačili in gasa. A menjava zelo počasna, ne vem kam je šel ves ta čas...

Kolesarski del spremenjen od prej napovedanega, zaradi poplav in cestnih del in vreme sila vetrovno in na pol deževno. Škropi, se jasni, ga noro piha, brezvetrje...ni da ni. Prehitevam tekmovalce pred sabo kot da stojijo, a se počutim kot nov. Po dobrih dveh urah mi pade prva kaplja švica iz čelade. No sedaj pa se tekma počasi res začenja. Po končanem prvem krogu začnem že prehitevati tekmovalce, ki so na dele kjer se kolesari v krogih šele začeli prihajati, za mano pa je že 85km na kolesu??? Eni bodo danes imeli res dolg dan. No ko pa po dveh urah in pol prehitim Bello Comerford, ki se je na Ironmanu v Avstriji letos peljala 4.48h, mi je pa jasno da grem noro dobr. Malce jo spremljam in grem na cca 15 m razdalji z isto hitrostjo, a mi pulz kaj hitro pade pod 135 in napočil je    "time to go ". Gremo naprej gasa. Na prste ene roke lahko preštejem tiste, ki so me prehiteli. Počutje odlično, hrana po planu, moji napitki delujejo kot na treningih SUPER (ta Accelerade in Endurox, res dela čudeže) in da tako ostane še naprej. Tudi pulzi so bili v mejah normale noge in križ pa bp.

Čas kolesa sploh nisem gledal, le en profi, ki sem ga vprašal, ko sem ga prihetel na katerem mestu je, mi je rekel, da je cca 13.???? a je to sploh mogoče, se vprašam.

Kolesarjenja je hvala bogu konec in gremo na tek. 5.27h in par sekund je 24. čas kolesarjenja.

Ahhh vse me boli, križ, noge, koleni...ni da ni. A kaj hitro ujamem dober ritem, se prilimam za enega kandidata, ki me prehiti in gasa. Tekaški del spremenjen, zaradi tega, da lahko gledalci več vidijo. A 3 krogi z 700m viišinske razlike in minimalno 5 km po blatu in lužah v vsakem krogu je pa malce preveč, se ti ne zdi?. Že po 7km, mi v teniskah cmoka, štumfi pa so umazani do kolena. Ej kaka beda, da bolj ne more bit. V hrib mi ne greta hitro kot bi rad šel, a kaj ko vidim, da sploh ne izgubljam ampak držim enak tempo kot ostali. Po ravnini mi je letel 4.10 tempo/km, a ubijajo hribi in spusti. Vzponov, krajših ali daljših 12 kom na krog, a kljub temu 1.04 prvi krog-14KM. NORO!!!!!!!! Drugi krog mi "sopotnik" uide, a čez čas crkne in sva spet skupaj. Trpim, da ne znam povedat, a drugi krog spet hitro, 1.07h. Prehitita me Bella in še dva kandidata, ampak razdaljo držim. Tretji krog pa trpljenje, da škoda besed. To še zdržim pa če kr crknem si rečem in pičim kot da se je tekma šele začela. V mestu po ravnini in ovinkih noge hitro letijo, a hribi in blato, ki ga je sedaj še več, saj tudi ostali tekmovalci rijejo po dreku, sta pa idealna za male otroke, da bi se mal špilal. SVAŠTA. Tazadnih 5 km ga finiširam in komaj zadržujem solze, ker tako trpljenje pa res nikomur ne privoščim. Na zadnjih ovinkih raje na pol mižim, ker mi je lažje da skoraj nič ne vidim, ker se mizdi da če mam foke odptre me bo raztrgal. 1.09 za zadnji krog je res noro. 3.20,20 pa je moj končni čas teka, kjer sem imel 23. čas.

In seveda najpomembnejše 20. mesto absolutno med skoraj 1300 nastopajočimi in 4. MESTO V KATEGORIJI.

Malce zanimivosti:

• Spencer Smith (večkratni svetovni prvak in zmagovalec IM FLORIDA, pred mano le 37 minut. Čas teka le 11 minut boljši
• Bella Comerfor z neverjetnim časom 8.51h na Ironmanu v Avstriji, pred mano le 2 minuti in prav tako s solzami v cilju povedala, da še ni tako trpela
• Zmagovalec današnjega IRONMANA UK Stephen Bayliss edini pod 9 ur in na IM v Avstriji boljši 40 minut.
• zmagovalec naše kategorije kolesaril z mano cca 50km, tekel malce slabše, na koncu pa pred mano dobrih 7 minut. Za 40 sekund pa mi je ušel podium, saj je bil tretji v naši kategoriji za prav toliko hitrejši,

Da mi je pa uspelo pa se moram zahvalit predvsem taglavnima navijačema doma v Celju, Timiju in Sanelci .