Ironman Afrika je res nepozabna tekma, predvsem zaradi atmosfere, ki jo pripravijo domacini, poleg tega pa je tudi lokacija za organizatorje idealna.

Voda v morju, ok, v to se vec ne bi spuscal, je bila za vse enaka, mrzla, da bolj skoraj ze ne more biti. Po nasvetu Marka Allena, ki smo ga imeli moznost spoznati na predstavitvenem intervjuju, sem tekmo od zacetka plavanja pa do konca kolesa vzel res na easy. Potem bomo pa videli. Njegov komentar, " You are just crazy..." na to, da sta obe tekmi tako blizu pa tako ali tako pove vse.

Poleg tega po resnici povedano, plavati se mi ni niti dalo in ko me je kdo prehitel ni bilo tistega pravega tekmovalnega filinga, da bi stisnil za njim in plaval na noge. To je pokazal tudi cas, ko sem prisel iz vode, ki je bil 1.00.03, par sekund preko ene ure.

Hitra menjava in na kolo, ki sem se ga ze posteno veselil. Prvih 20 km proge je bilo speljanih v rahel klanec z vetrom v prsi do najvisje tocke tekme, potem rahel spust, 10 km ravninskega dela z bocnim vetrom in ostalo ob obali z nenehnim vetrom do zakljucka kroga (60 km). V tem stilu smo odpeljali 3 kroge, ki so bili dobro oskrbljeni z pijaco in hrano na postojankah. Smo pa imeli od zacetka dez, potem mocan bocni veter in veter v hrbet, kjer je zmanjkalo prestav tako hitro je slo. Pocutje je bilo res odlicno in bi lahko tako kolesaril dva dni skupaj. Bolj ko sem hotel iti na easy bolj sem jih prehiteval. Kako?? Nimam pojma, ampak ce bi imel pulzmeter sem imel pulz na 140 ali celo pod. Kaj hitro pa se mi zacne desna podloga na belanci za naslon zvijat in jo le s tezavo poravnavam in kmalu za tem se mi odlomi. Tako naslona za desno roko nisem imel vec, strlel je le oster rob na katerega sem lahko polozil komolec, ki me v stiku v ostrimi robovi "ni bolel". Tako sem si ustvaril neko podolgovato, lezeco pozicijo, da sem na belanci sploh lahko se kolesaril. Se sreca, da je do cilja "le" 30 km. Da pa ni konec smole, se mi slabih 5 km pred ciljem prereze se zadnja guma, ki je nisem hotel menjat, ker bi verjetno zgubil 10 minut minimalno in sem po praznem tabularju pripeljal v menjalni prostor. Cas kolesarjenja 5.03h, kar je skoraj 36km/h povprecje. Pocutje odlicno in tudi noge so neverjetno dobre, vsaj za ta del.

Tek sem zacel odlicno in sem se drzal nazaj nekaj casa. Tudi noge se niso bile utrujene in je letelo kot mora letet. Potem pa je po cca 10-14 km teka prisel veliki CAPE EPIC za mano in noge so v parih minutah postale tako tezke, da sem jih vzdigoval le z tezavo. Matranje je bilo tako, da sem mislil, da ne bom prisel do cilja, res, brez zajebancije. Imel sem obcutek da bom 25km moral kar hoditi, ker me noge niso vec drzale. Misice so bile sesute, do kraja. Ni slo vec. Hoja, capljanje, tek, hoja in v tem stilu od okrepcevalnice do okrepcevalnice.

A sem prilezel do polovice in potem se do cilja in to v neverjetnem casu 10.23h, kar je glede na preizkusnjo 8 dni prej, NORO. Ampak moral sem se tako prepricevati, da je bilo ze skoraj hecno. Nisem se videl na nobeni tekmi toliko veliko tekmovalcev hoditi in capljati in spet hoditi, res noro. Tek na ironmanu ni tako kot kolo, ko lahko gres malce bolj na easy. Ko ne gre, ne gre in lahko na easy le se hodis, ce te krci ne ustavijo.

Danes se razglasitev in slavnostna vecerja, cez par dni odhod domov, ki se ga ze posteno veselim. Tule mi je zelo dolgcas in pogresam prav vse v navezavi z Slovenijo in domacimi. KOMAJ ČAKAM, DA PRIDEM DOMOV IN pa pocitek, ki se ga zelo veselim...

slike na: http://www.ironmansouthafrica.com/